 |
|
Sondi Voyager raziskujeta vesolje že 35 let
Dolgo potovanje obeh sond je človeštvo obogatilo z neverjetnimi fotografijami, s katerimi si danes precej lažje razlagamo vesolje.
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
 |
|
| |
Leta 1977 se je začela zlata dobra raziskovanja našega solarnega sistema, saj je bila 5. septembra izstreljena vesoljska sonda Voyager 1, malo pred njo pa je bila uspešno izstreljena identična sonda Voyager 2. Vesoljska plovila sta namreč prvič posredovala podrobne fotografije planetov v zunanjem delu solarnega sistema, kjer smo videli veličastne Saturnove obroče, neverjetne atmosferske spremembe na Jupitru in vulkanske aktivnosti na lunah.
Na spodnji sliki lahko vidite rdečo liso na plinastem in največjem planetu v našem osončju, Jupitru, katera je posledica stoletnih neviht in je dovolj velika za tri Zemlje. Rdeča lista, ki je bila fotografirana leta 1979, je tudi razločno vidna z uporabo domačih teleskopov.
Drugače pa sta sondi Voyager manjša izvedenka predlaganega velikega planetarnega potovanja, ki bi izkoristil redko planetarno formacijo, ki je omogočala obisk vseh zunanjih plinastih planetov vključujoč Pluton z najmanjšo porabo energije. V predlaganem načrtu so bile planirane štiri sonde, vendar pa jih je takratna administracija Richarda Nixona zavrnila in ambiciozen projekt je bil ukinjen oziroma prilagojen.
Na spodnji sliki lahko vidite Saturnove obroče in njegove majhne lune, ki so v večini sestavljene iz zmrznjene vode oziroma ledu. Saturnova največja luna, Titan, je vidna na sliki spodaj desno in je pokrita z debelimi oblaki iz metana in etana.
Ker se redka planetarna formacija zgodi le enkrat na vsakih 177 let, se je vesoljska agencija NASA odločila za novi plan, ki je vseboval dve identični sondi, z namenom, da bi obiskali Jupiter in Saturn in v primeru uspešnega obiska, še Uran in Neptun. Voyager 1 je obiskal Jupiter in Saturn ter nato nadaljeval pot iz našega osončja, Voyager pa je obiskal vse štiri planetarne planete.
Voyager 2 je edino vesoljsko plovilo, ki je leta 1989 obiskalo Neptun, najbolj oddaljen planet v našem osončju ter poslalo izjemno fotografijo velike temne pike v oblakih metana, ki se pojavlja in izginja periodično.
Čeprav je sonda Voyager 2 začela pot slabo leto prej kot njena sestra, je bilo potovanje daljše in zanimivo. Na spodnji fotografiji lahko vidite največjo luno Titanija, ki kroži okoli tretjega največjega planeta v našem osončju, Urana. Slabih 1.600 kilometrov široka luna je polna kraterjev in kanjonov.
Lahko smo samo srečni, da sta sondi potovali tako dolgo in nam posredovali tako veliko podatkov, ki se ne morejo kosati niti z bolj novejšimi misijami Galileo in Cassini. Sondi Voyager 1 in 2 sta še vedno aktivni in sta najbolj oddaljena predmeta, ki jih je ustvaril človek. Voyager 1 je trenutno oddaljen 18 milijard kilometrov od sonca in bo zelo kmalu prešel v medplanetarne prostore. energije ima dovolj, da bo potoval do leta 2025.
Kliknite tukaj, da si preberete več o vstopu vesoljskih plovil Voyager 1 in 2 v planetarne prostore.
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
