| |
V petek smo popoldne štartali pri slapu pri Savici (Bohinj) in na začetku prehodili/preplezali Komarčo, katera pot je precej adrenalinska, saj se ti lahko na mariskaterem delu poti lahko precej zavrti ampak je pa vredna vsega tega truda, saj je pot zares unikatna in enkratna.
Kmalu po prehodu prve stene smo videli prvo triglavsko jezero, ki se imenuje Črno jezero in ga obdaja velika skalna stena, ki je kot rojena za odmeve in zvoke kot so "Kekec" in tako naprej.
Po Črnem jezeru se začne malo daljša pot, ki traja cca. dobri 2 uri vse do koče pri dvojnem jezeru (ki veljata kot dva jezera) in je razgled kar prcej veličasten. Voda je res čista in za moje pojme tudi pitna, čeprav nas pri koči opozarjajo, da ni. Upam, da bo država kaj na tem naredila in poslala tja kako inšpekcijo, saj zaslužek z vodo ne bi smel premagati narave (kolikokrat lahko pojete vodo v naravi in koliko plastike je potrebno?).
Seveda smo pri koči prespali in plačali 24 evrov za prenočitev in nato naslednje jutri krenili proti najglobjemu jezeru, ki se imenuje Veliko jezero ali jezero pri ledvicah. Je veličastno in pot od koče je bila dolga cca 40 minut.
Naslednje jezero nas je čakalo ponovno čez dobro uro in je bilo precej manjše ampak vseeno vredno ogleda, saj je bila okolica res zelo zanimiva, čeprav kar obljudena (recimo, da smo se na poti morali povprečno umikati vsakih 5 minut kar ni moteče ampak ...). Kakor sem razumel se je to jezero imenovalo Zeleno jezero, čeprav pa nisem v to več siguren (vsaj po Wikipediji ne).
Po malo daljšem počitku smo krenii nazaj proti koči in žal nam je bilo, da smo vsa ta jezera obiskali z velikimi in težkimi nahrbtniki, saj bi lahko šlo brez problemov brez njih in jih pustili pri koči. Mislim, da nepridipravih na teh koncih ni, čeprav smo videli nekaj smeti, ampak to so bolj nerazgledani in leni ljudeki, kot pa kradlivci. Lahko tudi omenim, da je bilo veliko tujcev, od Nizozemcev, Nemcev, Francozov, Hrvatov itd...
Pri koči smo bili v dobri uri in nato po krajšem počitku krenili proti Komni. Pot je bila dolga in ne preveč težka, čeprav se je zelo vlekla. Pot je polna iztrebkov od Gamsov, katere smo v večjih skupinah kar velikokrat videli. Seveda nas to ni motilo, je bilo pa zanimivo.
Ko smo pod cca. 3 urah prišli do Koče na Komni (pot do tja ni bila tako veličastna kot prej) smo se dobro odpočili, potem pa krenili navzdol proti parkirišču. Pot je bila dolga cca. 1 uro in pol in zame osebno najtežja, saj sem bil precej utrujen in pot je bila elo strma še posebej ker smo večkrat ubrali strme bližnjice, saj je bila želja po zaključku poti velika. Skupaj s postanki smo hodili od 9:00 zjutraj pa do 17:00 popoldne. Noge so bila utrujene in namakanje njih pri Slapu pri Savici se je obrestovalo, saj so dobile dodatno moč še za zadnji level izleta in to je bilo prehranjevanje v Radovljici v Grajski gostilnici, kjer je bila ponudba hitra in različna.
Čeprav imam danes ne tako velik musklbifr kot sem mislil, da ga bom imel, sem z izletom zelo zadovoljen in ga priporočam vsem, ki si želijo malo spremembe.
PS: pa sprejmite moje opravičilo zaradi hitrega pisanja in slovničnih napak 
spremenil: NikMan (14.8.2011 ob 15.36.05)
|
| |
| |
Če ste vedeli, da se boste vrnili nazaj, bi lahko brez skrbi pri koči pustili nahrbtnike. Dokumente, denar, fotoaparate in kamere tako vzameš s seboj, prav pa je, da oskrbnika vprašaš, kje nahrbtnike lahko pustite, da niso v napoto.
|
| |
| |
Hja, če ste se tam obrnili, ste spregledali še dva jezera, ker jih je sedem. Spregledali ste prvega in drugega.
|
| |
| |
Dva jezera sta nam še ostala pa čisto blizu sta bila, vendar so se kolegu uničili čevlji do konca in smo se raje obrnili, kot ga pustili samega. Sicer se lahko sliši smešno, vendar če ne bi bilo dveh nemcev, bi bila njegova pot že na začetku končana, saj sta nam posodila lepilni trak.
|
| |
| |
Čevlji so bili 20 let v uporabi. Žal jih je čas malo ...
|
| |
| |
Lekcija: Ne hodi v hribe brez lepilnega traku 
|
| |
Prikazujem 1 od skupno 1 strani |
|
